Arhiv za Avgust, 2007
Trikrat Moveknowledgement

Moveknowledgement so na mojem last.fm profilu v kategoriji top artist overall že pred nekaj časa zasedli prvo mesto, na blogu pa o njih še vedno nisem zapisal nobene konkretne. Sledi serija treh člankov o tem orto-kul novomeškem kolektivu; danes vabilo na koncert, v naslednjih dneh pa še report z omenjenega dogodka ter kar obširen (in že dogovorjen, ha!) ekskluzivni intervju s člani zasedbe.

Jutri bodo fantje – ne dvomim, da dostojno – zaključili letošnji Trnfest. Vstopnine ne bo.1

Več…

P.S.: Fotka je še iz časa Sandre in ostalih treh članov prvotne zasedbe.

  1. če se vam jih lušta it pogledat, pa ste škrtice : ) []
  • Share/Bookmark
Do kod seže Prekmurje Noise Conspiracy?

V Zagrebu smo med drugim našli tale grafit:

Short & Gyzar - PNC (Zagreb)

Najverjetneje grafit s PNC-jem, o katerem je na tem blogu že bilo govora, nima nič skupnega, pa vendarle: we thought it’s a funny image!

  • Share/Bookmark
Reportaža s festivala Vip InMusic, enega zadnjih dejanj letošnjega koncertnega poletja

Začelo se je udobno: namesto običajnih večurnih lutanj, mučeniških obrazov, utrujenih nog, tečnih deklic, žejnih dečkov, iskanja postaj in sedanja na napačne tramvaje, smo tokrat prispeli tako rekoč s prve. S frendom iz Zagreba, ki se je prijazno ponudil za prevoz, Jarun pač ni bil some unknown destination.

Pol ure po uradnem odprtju festivala (ob 16.00), so bili zaprti še skoraj vsi šanki. Po tem, ko smo vendarle našli enega odprtega, smo se skoraj zaleteli v glavni oder, kjer se je že dogajalo. Bolj kao kot ne, publiko je bilo na žalost namreč moč prešteti na prste vseh štirih udov.

Ko smo spili pivo piva in postavili šotore šotor, je z nastopom že začela Roisin Murphy (ki se je predstavila kot Rožin, osel jaz pa smo jo vedno klical Roazin:D). Seks. Erotična energija na odru je bila hard-core. Roisin zna. Med koncertom je zamenjala natanko šest pokrival in dvojne rokavičke, modrca pa ni nosila. Sploh nismo opazili, da na odru ni basista. Osrednji motiv je bil – majkemi!- preveč izrazit. Muzika je bila huda, čeprav so bili nekateri razočarano nad playlisto, na kateri ni bilo niti Ruby Blue iz istoimenskega albuma. Jebiga, meni ni ničesar manjkalo, zaključek s Forever More (če se mene vpraša, najboljši komad za časa Moloko) je bil pa sploh orgazmičen. Edina slabost koncerta je bila njegova kratkost (komaj dobrih štirideset minut). Sem dobil občutek, da se mi Roisin ne zdimo niti približno tako seksi, kot ona nam, ha.

Roisin Murphy

Za Murhpeyevo so na oder stopili Happy Mondays. Od njih z družbo nismo veliko pričakovali, pa so nas, se mi zdi – vse po vrsti! – pozitivno presenetili. Je že res, da so bili z izjemo Beza, ki je v skupini samo zato, da igra ropotulico in pleše po odru, totalno statični, a je vse skupaj vseeno izpadlo simpatično.

Happy Mondays

Sonic Youth so bili bržkone glavni razlog našega prihoda na Vip. Ne glede na to, da jim cel kritiški svet očita, da niso več v najboljši formi, so v Zagrebu ustvarili nekaj čisto pravih live presežkov. Na koncu uvodnega komada (Teen-age Riot), so z nekaj minutnim kitarsko-basovskim noise interludom takoj pokazali, da bo koncert odbito zvočno doživetje. Thurston je bil odlično razpoložen, ko so ga dosegli veliki beli sponzorski baloni, jih je s kitaro nekaj časa (z radostjo otroka) odbijal nazaj proti publiki, potem pa popokal in rekel: “If there will be anymore baloons, we’ll destroy ‘em!”

Playlista je bila totalno kul (Teenage Riot, Incinerate, Reena, Mote, Do You Believe in Rapture?, Schizophrenia, Hey Joni, What a Waste, ‘Cross the Breeze, Jams Run Free, Pink Steam, 1. bis: Kool Thing, 100%, 2. bis: Shaking Hell), kakor (jasno!) tudi izvedbe, tako da lahko omenjeni koncert mirne vesti uvrstim med življenske koncertne trenutke.

Sonic Youth

Drugi dan smo začeli z The Hold Steady, za Majke in ostale hrvaške bende si (žal?) nismo vzeli časa, ker nam ga je preveč dogajalo med chill-out pirčkanjem ob umetnemu jezeru, ki sem se ga sam celo spravil preplavat. Lol, res se mi je dopadlo. Torej, The Hold Steady? Trip jih je označil za ameriške piflarje, za tipičen nadrkan college bend, meni se zdi boljša primerjava s Kings Of Leon, komad Party Pit se mi zdi več kot posrečen (podobno še nekaj drugih, ki jim ne vem imena), v živo pa tudi niso slabi. Kakor koli, koncerta nismo vzeli dovolj resno, da bi bilo pošteno pisati kakršne koli sodbe.

The Hold Steady

Asian Dub Foundation so bili točno takšni kot na vseh videoposnetkih, kar sem jih videl: veliko se je plesalo, nekaj spet (patetično!) borilo za človekove pravice. Meni ta bend nikoli ni ne vem kako potegnil, a sodeč po odzivu publike, bi bilo reči kar koli drugega kot to, da je bil koncert vrhunski, rahlo subjektivno in trdo narcisoidno.

Ergh, zdej pa nimam več fotk.

!!! (chk chk chk) so bili še enkrat tako kul kot na Szigetu. Čisto nič mi ni žal, da sem zaradi njih videl in slišal samo zadnji Iggyev komad (I wanna be your dog). Offer je z muvanjem med publiko spet pokazal kak player je; sicer pa je tokrat sploh izpadel še večji jebač, ker je zatežil redarjem, naj deklet ne mečejo z ograje. Komad Must Be The Moon ima potencial dancefloor-fillerja prve kategorije, vedno znova ko ga slišim, se zamislim, kako to, da to še ni postal. Playlista – glede na njihovo diskografijo – ne more biti drugačna kot igriva, energična, stajliš, sproščena, plesna, za žur! Sem se zalotil, da jih imam vedno raje, presnete klicaje! :D

Na prizorišču smo srečali (spoznali?) druščino iz okolice Celja, ki mi je prijazno ponudila prevoz domov. Spet brez običajnih večurnih lutanj, mučeniških obrazov, utrujenih nog, tečnih deklic, žejnih dečkov, iskanja postaj in sedanja na napačne tramvaje.

Who wouldn`t take it?

  • Share/Bookmark
Indie oznanila (Morrissey, The Killers, Pete Doherty, Broken Social Scene, Kevin Drew, Interpol, Editors)

Morrissey je še enkrat pokazal svoj karakter: zavrnil je verjetno še zadnjo ponudbo za vrnitev Smithsov (po poročanju NME 40, po Pitchforku pa 75 milijonov $). Dodal je, da na oder ne bo več stopil niti kot solo izvajalec, kaj šele z Marrom, Joycem in Rourkom. Torej, kidz, če Mozza v živo niste videli do sedaj, ga ne boste videli nikoli (jaz sem ga pa že, muahaha:P).

Brandon Flowers je povedal, da bodo Killersi novembra izdali zbirko bisajdov. Ko sem razmišljal o tracklisti (o kateri na netu še ni ne duha ne sluha), sem se spomnil samo dveh bisajdov: All These Things That I`ve Done ter Ruby Don’t Take Your Love To Town. Ali pa morda Shadow play od Joy Division, ki jo zadnje čase žgejo na svojih koncertih? To bi bilo smrkastično! Če je med nami kakšen bolj tr00 fan skupine The Killers, pa misterij s tracklisto morda razkrinkamo kar na tem blogu:)

V Somersetu je spet udaril edini pravi enfant terrible sodobnega rock revivala: Pete Doherty. Tokrat je fizično napadel fotografinjo ter ji pustil nekaj brazgotin in uničen objektiv. Tip res ne verjame v dolgčas. Sam se nad podobnimi incidenti ponavadi navdušujem, ker mi gre apatičnost ostalih modernih rokenrol frajerjev že malo na živce. Edino kar se mi ne zdi čisto nič kul, je to, da se je dripac tokrat spravil na nežnejši spol.

Kevin Drew bo svoj solo projekt predstavljal v družbi stari frendov – zasedbe Broken Social Scene. Uradno ime turneje pove veliko: Broken Social Scene Plays Kevin Drew’s Spirit If. Na (obeh) dveh ameriških koncertih ne bosta manjkala niti Feist in Grizzly Bear, v Evropi pa se bomo morali zadovoljiti tudi z BSS brez njiju. Mislim, da vseeno nihče ni razočaran nad naslednjo novico: 05. 10., Vienna, Austria – Flex. In ja, it is official!

V Italiji (v Firencah in Milanu) se bodo letošnjo jesen (novembra) ustavili Interpol z Blonde Redhead kot support actom, istega meseca (5.) pa bodo na Dunaju nastopili njihovi britanski somučeniki – Editors. Yey:)

  • Share/Bookmark
Gremo na Vip InMusic festival!

Po Szigetu se mi spet obetata dva lepa koncertna večera: Vip InMusic festival. Dogajalo se bo v Zagrebu, kjer so organizatorji za – lahko rečem smešnih – 300HRK (cena vključuje kampiranje na Jarunu) uspeli sestaviti naslednji line-up:

Sonic Youth, The Stooges, !!! (chk chk chk), Asian Dub Foundation, The Hold Steady, Happy Mondays, New York Dolls, Roisin Murphy, Banco de Gaia, Gilles Peterson, Kultur Shock, Majke, TBF, Radikal Dub Kolektiv, Obojeni program, Gustafi, Letu Štuke, Superhiks, Messerschmitt, Erotic Biljan & His Heretics, Valetudo

CF aranžmaja ne organizira, a nakup vstopnic z lepše strani Kolpe (lol) vseeno ni prehuda misija: klik.

Upam, da se vidimo!

  • Share/Bookmark
Do katere meje je pomembno obnašanje glasbenika, ko ni v studiu ali na odru? (Siddharta über alles pt.2)

Idejo za tole sem v bistvu dobil v Tadejevem komentarju na moj prejšnji zapis.

Jaz mejo, do katere bi poslušalci morali priti, vidim pri stališčih glasbenika, ki se tičejo družbe. Torej, dol mi visi, koliko hamburgerjev pospravi Frank Black, čisto vseeno mi je s kom se poriva Just Jack, pa tudi to, če je Nic Offer na odru tako kul zato, ker je čist’ na cukrih ali mu to uspeva, ko je clean, ni nekaj, kar bi me posebej zanimalo. Vendar … Nikakor mi ni vseeno, kaj o debelosti pristavi Frank Black, kako svojo spolno usmerjenost komentira Just Jack in kaj ima o drogah povedati Nic Offer. Ne gre zgolj zato, da bi me kakšno dotično stališče nekega glasbenika zmotilo šele, ko ga le-ta izdahne; še bolj me iritira, če se odgovoru (na neosebno vprašanje) izogne.

Primer: približno dve leti nazaj sem v Mladini bral intervju s Tomijem iz Siddharte. Junca so vprašali, kaj si misli o izbrisanih (ki so bili takrat pač glavna politična tema), pa je odgovoril, da o tem pa RES nima mnenja. Dumb-ass najbrž nikoli ni pomislil, da njegovo mnenje (sicer večinoma pri puncah v poznem otroštvu ali v začetku pubertete) pa le nekaj šteje. Da bi s konkretnim (in jasno, nediskriminatornim) odgovorom naredil majhno dobro delo. Njegov nonšalanten odgovor se mi je zdel še toliko bolj sporen zato, ker vprašanje res ni bilo diskutabilno. Šlo je za temeljne človekove pravice, za retorično vprašanje novinarja, ki je hotel nekaj povedati skozi Tomijev mikrofon. A jebiga, tip ni poštekal fore.

Kako pa vi gledate na stvar?

P.S.: Omfg, omfg, našel sem intervju. Dejanski odgovori so še bolj debilni, kakor tisti, ki sem jih imel v spominu. Tomi je proti gradnji džamije, za izbrisane, pa sploh ne ve, kaj so. Klikni!

  • Share/Bookmark
Geji, lezbijke in muzika pt.2

… kot sem obljubil, nadaljujem z načetim.

Marc-Almond, pevec skupine (dueta, ekšli) Soft-Cell, se krščanskemu svetu ni zameril le zaradi svoje spolne usmerjenosti: bil je tudi član t.i. Church Of Satan. Njun 1 največji hit, pesem Tainted Love, je bila ena prvih pravih mainstream uspešnic, kar jih je iz VB naplavil t.i. new wave. Sam sem (nekje na začetku pubertete) celo mislil, da je pravi avtor omenjenega komada Robert Smith – yup, that`s how great it is …

Jón “Jónsi” Þór Birgisson, je kitarist in pevec trenutno verjetno najbolj popularnega post-rock benda na svetu – Sigur Rós. Če delaš tako odbito muziko, namesto angleščine uporabljaš islandščino ali celo jezik, ki si si ga izmislil sam (hopelandic) ter si povrhu vsega še gej, najbrž ni najlažja stvar na svetu na jebenem MTV2 prehiteti Arctic Monkeys. No, Jónu (s Sigur Rós) je to uspelo kar nekajkrat.

Caushun me (za razliko od vseh ostalih, ki nastopajo v moji novi rubriki, lol, rubriki) z glasbo ni posebej impresioniral. Ko gre za rap, še vedno palim skoraj samo na N.W.A. (and alikes), ampak v tej s homofobijo prežeti kulturi (z nekaj res redkimi izjemami), je Caushun definitivno ime, vredno omembe – velja namreč za prvega črnega raperja, ki se je avtiral kot homoseksualec in podpisal z véliko založbo.

Luther Vandross je bil lastnik najlepšega glasu soula vseh časov, če se mene vpraša. Nikoli se ni deklariral kot homoseksualec, čeprav tovrstnih namigov ni niti zanikal. Za LGBT kulturo dokaj bedno, da se na tak način skriva nekdo, čigar glas ima takšno moč. I mean – the power supreme.

Edit: še vsaj ene babe, kot me je smiselno opozorila AndyBaby; naslednjič bo pa razmerje obratno:)

Tegan And Sara je umetniško ime, pod katerim se skupaj predstavljata enojajčni dvojčici Tegan Rain Quin in Sara Kiersten Quin. Lezbični sestri iz Kanade so na turnejo kot support act s seboj vzeli že Neil Young, Ryan Adams in The Killers, tako da se jima za razpoznavnost že dolgo ni treba bati. Sta pravi must-hear for every indie hipster; za back-vokale sta glasove med drugim posodili Against-me! in Melissi Ferick, eno izmed njunih prvih pesmi, Walking with a ghost, pa se je spravil prirejati sam Jack White (Mister Creative). Get the picture?

P.S.: Njun najnovejši album, The Con, je star šele kakšen mesec. Download!

  1. od Soft Cell, jasno! []
  • Share/Bookmark
Geji, lezbijke in muzika pt.1

Vedno, ko zasledim kakršne koli sezname gejevskih glasbenikov, se kar malo zamislim, s kako cheap ikonami se LGBT kultura kiti. Pa niti slučajno ne gre za to, da med homoseksualci ne bi bilo ogromno genialnih glasbenikov, problem je v tem, da povprečnemu geju – ravno tako kot povprečenemu strejtu – pač ne nese veliko dlje od Eltona Johnna, Janis Joplin, Freddieja Mercurya ali (v najboljšem primeru) Melisse Etheridge. Dragi moji, there are more where those come from!

Danes bom predstavil štiri malo manj konvencionale homoseksualne glasbenike, pa ne zato, ker bi mi to, da avtor/ica glasbe je oz. ni strejt kar koli pomenilo, temveč zato, da bo še bolj očitno, kako butasti in ponavljajoči se seznami s tovrstno vsebino se dejansko objavljajo marskikje drugje.

Debbie Googe je bivša basistka verjetno najbolj kultnih shoegazerjev na planetu (My Bloddy Valentine). Svoje spolne usmerejenosti ni nikoli skrivala, je pa res da si iz nje ni naredila full-time joba, kar se meni zdi zgolj kul. Kmalu po odhodu iz MBV je s svojo partnerko, Katharine Gifford (ta je prej muzicirala pri post-rockerjih Stereolab), ustanovila superskupino Snowpony (na sliki spodaj), ki deluje še danes.

Rob Halford (s čisto nič pomenljivim vzdevkom God of Metal, slika spodaj) pevec heavy metal skupine Judas Priest, se je avtiral šele leta 1988. Takrat je bil že dovolj velika legenda, da so ga bolj kot ne sprejeli tudi najbolj zagovedani metalci.

Bruce Wayne Cambpell a.k.a. Jobriath, že pokojna ameriška legenda glam-rocka, je leta 1983, star 37 let umrl za AIDS-om. Izdal je le dva kratka albuma, ki pa bosta med tr00 glamerji verjetno za vselej aktualna. Zanimivo je, da je njegovo delo odkrito občudoval Mozz (Steven Patrick Morrissey, pevec skupine The Smiths), tudi sam avtiran homoseksualec. Morrissey je po mnenju mnogih (le-temu se pridružuje tudi moja malenkost) najizvirnejši in najbolj svoj songwriter v zgodovini – jasno tudi izven gej-konkurence.

Morrissey v majici z Jobriathovim motivom …

… ter Jobriath himself.

P.S.: Post bo po vsej verjetnosti dobil še kakšno nadaljevanje, ampak za danes naj bo legend dovolj, ker imam s predolgimi posti na Blogosu slabe izkušnje:D

  • Share/Bookmark
Za vse nostalgične freake – This day in Music

Na današnji dan leta 1940, sta se rodila legendarni pevec Johnny Nash ter bobnar Ginger Baker (Cream). 5 let kasneje je 19. avgust svetu dal Ian Gilliana, vokalista skupine Deep Purple. Današnji dan pa glasbenemu svetu ni samo dajal: življenje je med drugim vzel ameriškemu soul pevcu Bettyu Everettu (2001).

Bla, bla, bla, tega je ogromno in danes niti ni ne vem kako vélik dan. Imena so ob nekaterih dnevih dosti bolj impresivna, ampak mene to baš ne privlači.

Vseeno se mi pa zdi tale stran lepo urejena in sem vam jo pač hotel predstaviti, ker je med vami ziher kdo, ki ga t.i. datumska zgodovina (v povezavi z glasbo) navdušuje. Če pa ga ni junaka, pol pa tud kurc :D

  • Share/Bookmark
Še nekaj malega fotk iz Szigeta

Evo, to je zadnja objava, ki se neposredno tiče letošnjega Szigeta. Ni jih veliko in slikane so s trotlziher digitalcu, ampak … boljše kot nič, al` kaj?

Nek alfa samec, fan Julliete Lewis

Fan Julliete Lewis

Julliete Lewis – ko jo guglaš izgleda bolje, ha?

Julliete Lewis

Jesse Hughes, pevec skupine Eagles of Death Metal, ko si je vzel čas za nas … Jesse Hughes

Tudi Čkčkčkovec Nic je prišel čisto blizu …

Nic Offer (!!! (chk chk chk))

Lepotca iz Mando Diao

Mando Diao 2

Polite Notice (tisti bossa nova bend iz day zero)

polite notice

Najbolj kul (levo) in najbolj beden član (desno) The Rakesov

Kul pevec in debilen basist skupine The Rakes

Janove iz Kaizers Orchestra

Janove Ottessen (Kaizers Orchestra)

  • Share/Bookmark