Zadnje čase se ful trudim ustrezat točkam iz nekega tutoriala, ki me je učil, kako poskrebiti, da bo moj blog Google čimveč in čim bolj primerno vračal kot zadetek.

(Zato tako dolg naslov, ne zato, ker bi hotel Fetaliju ukrasti stil.)

Na Melodrom je bilo nobel. V CD v bistvu še nikoli nisem bil na slabem koncert. Lučkarji tam znajo, dvorane so razmeroma dobro akustične. Sploh pa tam načeloma ne igrajo slabi bendi.

Tip koncerta kakršen je bil današnji izvajalcem ne dopušča niti najmanjših napak. Vse se vidi in - vse se sliši, zato niti nisem pričakoval, da me nič ne bo zmotilo. Podbacil je tonski mojster. Kitara je bila za pol preglasna, violine in drugega vokala (Duet) pa se skoraj ni slišalo.

A to niti slučajno ni usodno zaznamovalo nocojšnjega koncerta. Izbor je bil super; odigrali so skoraj vse stare komade, za bis so predstavili enega še neposnetega. Tudi izvedbe so bile takšne kot morajo biti, le Mina bi morda lahko še malce zdrkala izgovorjavo francoščine. Sam se omenjenega jezika učim že peto leto in vem, da ni lahko. Ji nič ne zamerim.

Iz katere koli strani gledaš na oder - hočeš ali nočeš - vidiš samo Mino. Pa ni hec v tem, da bi se ne-vem-kako gibala, v bistvu je celo malo statična. Ampak - ne moti, ker to nadomesti s karizmo. Emancipirana kot Beth, ljubka kot Hanne. V bistvu me je spravila v eno - okličite jo za pubertetniško! - dilemo.

Povejte, katero gospodično/gospo bi proglasili za femme fatale slovenske alter muzike?

Moji predlogi:

Mojca Krevel /Niowt

Melée / Psycho-Path

Urška Majdič / Billy’s private parking

Sasha /Ego Malfunction

in … last (but definetely not least!): Mina /Melodrom

Lol, kako cosmo postaja moj blog.

Ampak … sej sm poročilo s koncerta tud napisal

AndyBaby čakam že tri dni.

Od Artfaginje itak ni kaj dosti. Cele dneve zabija v kartonu, glini ali pa 3d programih, če slučajno ne gleda Dexterja. Škoda.

Black ima gledališče in familijo. Štekam, da se mu ne da postat trikrat dnevno.

Mašinca se že lep čas izmika s tistimi svojimi soundtracki, ki pa definitivno niso tip postov, zaradi katerih smo jo vzljubili. Ampak (spet) razumem in (spet) ne obsojam. Zeitgeist …

Diaa ni postala že pet dni, ampak pri njej sem podobnih intervalov tako ali tako že navajen.

Fetalij … Ok, Fetalij je edini, ki je tr00.

Aja, ni edini - Irena pa Mojcas se tud baš ne pustita čakat. Svaka čast. And I mean it.

Kratkočasnik bi … glede na to, da ga tipkajo trije, moral “izhajati” vsaj enkrat dnevno. No offense guyz, ipak je lepo od mene, da se sekiram, ker ste neresni

LonDON se po bolj bogem septembru počasi vrača v stare tirnice. To je lepo videti, pa čeprav gre raje na Špas kot h Pograjcu.

Lukav je v bistvu tudi kar resen. Še abonma za Dramo si je kupil!

Skuiki in Sapramiška postata precej redno. Zadnje čase sicer bolj kot ne samo še Skuiki, ker ima Sapramiška baje probleme s fotoaparatom, ampak menda se bo tudi to kmalu uredilo.

Psycho preživi pol življenja na morju, stotine milj od civilizacije. Kadar je doma, je kar pridna.

Rookie237 objavlja približno enkrat na teden, ampak glede na to, da objavlja pretežno fotke z eventov, štekam, da tega ne more početi dnevno.

Na Smetnjaku jim volje/časa/inspiracije zmanjkuje že prvi mesec. Too bad. Hint: konektajte se s Kratkočasnikom, jaz bom pa urednik, ha-ha.

Za Šuši me je že malo skrbelo, pa se je danes končno javila - baje jo zajebava internet. In - tako kot mene - prehlad.

No, za Zlobo me je tudi že skrbelo, ampak ne zaradi nerednega objavljanja. Ona je v bistvu tudi tr00.

Tadej je pač hišni. Ampak se mi zdi, da od (tastarih) hišnih vseeno največ piše.¹ Pa tudi najboljše - od hišnih redno berem samo njega. In Blacka, ki to ni več. In Fetalija in Ireno, ki sta to šele postala.

Teoo najbrž čaka, da mu spet ne vlomijo v avto. Trip sicer ni ravno primer najbolj vestnega blogerja, ampak kadar pa piše, je pa vedno obsežno. To je kul.

Uroš in Tibore (ki je danes sicer vstal od mrtvih) me v bistvu najbolj pizdita. Ker bi sedlo, če bi (va)ju lahko bral malo bolj pogosto. Ampak vem, da (va)ju boli kurac. Mene pa tudi. Zato grem zdej na Melodrom.

1. Pa ne mi zdej uletavat s kakim Crnkovičem, ki v bistvu ne dela drugega, kot kopipejsta že prodane tekste - jaka muda! [↩]

Vampirski-elektro-surf. Iz Rusije!

[youtube]TnJUY5Lm6Bc[/youtube]

Rubriko IO sem zadnje čase namerno zanemarjal. Zdelo se mi je, da je čisto premalo avtorska in da lahko tisti, ki jih podobne novice zanimajo, itak berejo še tople in - ekskluzivne. Ampak, ker se mi zdi, da je vseeno nekaj vredno, da iz poplave glupih informacij izberem nekaj zanimivih, ker sem ugotovil, da en post s pravimi imeni v naslovu duplira obisk bloga, jih bom občasno vseeno še objavil.

Véliki Mozz je iz toura nagnal “predskupino” Kristeenyoung, ker se je bejba na zadnjem koncertu neokusno pošalila na račun njegove spolne usmerjenosti. Ko je svoje predskupine kot po tekočem traku odpuščal Axl Rose, se mi je zdelo debilno, a če nekaj podobnega naredi človek, ki za nobeno ceno noče nastopiti v Kanadi, ker tamkajšnje oblasi še vedno ne preganjajo lova na tjulnje, ti je hitro jasno, da tega ni storil zato, ker igra na karto “there’s no such thing as bad publicity”.

Ker sem si format objave zamislil tako, da vsaki novički pritiče ena fotka, je zdej mal frka, ker nastopata dva akterja. Hah, ne glede na to, da sem v aferi z dušo in srcem na strani legende, objavljam fotko Kristeenyoung, ker izgleda neprimerno boljše

O The Rifles nisem nikoli pisal, ker še zdaj ne vem, zakaj so mi všeč in bi bil post skoraj zagotovo skrajno neumen. Njihova muzika v navalu revival bendov res ni nič posebnega, ampak resnično mi sede in … naj vam povem, da so v maniri Radioheadov, Charlatansov, Nine inch Nailsov in The Verve svoj novi singel (Talking) na iTunesu ponudili kot zastonj download. Way to go!

Melissa Auf der Maur bo prihodnje leto izdala nov album. Lotila se ga je velikopotezno, ker bo novo muziko zapakirala v multimedijski projekt (s pol urnim filmom, fotkami in veliko teksta¹ ). Njen način boja proti piratstvu mi je vsekakor manj všeč kot zgoraj omenjeni, a ker je bejba včasih basirala pri meni tako zelo ljubih Pumpkinsih, vseeno ne bom preveč kritičen, dokler zadeve ne dobim v roke

Da na Blogosu ne bo govora samo o Control, bom za konec navrgel še napoved dokumentarca skupine Sigúr Rós, ki je bil posnet med poletno turenejo skupine po Islandiji. Veliko je nove, čisto takkovske muzike, tako da je film že zato a must see. Pokazal vam bom trailer, za download vam pa tudi ne bo treba prehudo brskati, ker je film že povsod.

[youtube]RZYIfUdIyfs[/youtube]

1. comic book [↩]

V Biljardni hiši v Ljubljani ravnokar rolajo Japanese Whispers.

Ker za razliko od kakšnih 3000 blogerjev nisem zganjal histerije, ko je umrl Toše Proeski, imam torej še bonus, da malo zamorim danes. Cenjeno občestvo, umrl je Oink, najbolj kul mp3 tracker v zgodovini človeštva.

Ko sem danes hotel obiskati tisto ljubko roza vstopno stran, me je pričakalo tole sporočilo: “This site has been closed as a result of a criminal investigation by IFPI, BPI, Cleveland Police and the Fiscal Investigation Unit of the Dutch Police (FIOD ECD) into suspected illegal music distribution. A criminal investigation continues into the identities and activities of the site’s users. “

Kaaaaaaaaaaaaaaj?

Res je.

Ne bi rad, da se ta debata spet razvije v neko prepiranje, kaj je prav in kaj ne; prosim vas, da vsaj tokrat pokažete malo spoštovanja do pokojnega.

Oink, zate pa tole¹ :

[youtube]oizHolaZQJQ[/youtube]

1. dokler ne fuknejo dol še jutjuba :D [↩]

V bistvu jih je težko ne imeti rad. Neizmerno posrečeni so - zato pišem tale post. Vem, da z njim nikomur ne bom dal bombastičnega nasveta za loadanje, ker jih že vsi poznate.

Včasih za cel teden izklopim utorrent in emule. Pride čas, ko si za muziko vzamem čas. Trikrat v enem dnevu poslušam cd, ki sem ga že pred dvema letoma znal na pamet. Upočasnim korak, globoko vdihnem in uživam ob tisti muziki, za katero že dolgo vem, da deluje.

Metric so bili zame ljubezen na prvi scrobble.

Emily Haines izgleda bolje kot vse tiste bambi-look prasice, ki sodelujejo pri izbiri ameriškega super modela. Z načinom petja me spominja na (meni nadvse simpatično) Polono Kasal. Tudi njen adut ni razpon glasu. Ko je interpretacija tako zadeta in polna čustev, vsako naprezanje vokalista v smeri “še višje” izpade - kaskadersko. Nekaterim tega ni treba. Razen tega, da je z Metric ustvarila tri albume, s katerimi je na novo definirala ženski vokal v indie rocku, je glas v karieri posodila še MSTRKRFT, KC Accidental, Stars ter bila ob tem še del zdaj že kultne kanadske bande z imenom Broken Social Scene. Njena diskografija je tako impresivna, da sem skoraj pozabil še na dva solo albuma, ki ju je posnela skupaj s support bendom The Skeletons.

Res ne znam ubesediti, kaj je tisto, kar mi je pri Metric tako všeč. Njihova muzika ni nič posebnega, pa vendar me je prevzela bolj kot marsikaj, kar na last. fm taggam kot modern /slightly experimental.

Ne domišljam si, da niso malo pop. Vi pa si ne domišljajte, da to pomeni, da ste v zadnjih desetih letih slišali veliko boljše muzike.

Calculation Theme

[youtube]uVAld94M544[/youtube] I’m sick, you’re tired, let’s dance Break to love make lust I know it isn’t I’m sick, you’re tired, let’s dance Cold as numbers but let’s dance

As though it were easy for you to lead me I could be passive gracefully

Half the horizon’s gone for a skyline of numbers Half the horizon’s gone we’re working the numbers ’till I’m sick

Sleep don’t pacify us until Daybreak sky lights up the grid we live in Dizzy when we talk so fast Fields of numbers streaming past

I wish we were farmers, I wish we knew how To grow sweet potatoes and milk cows

I wish we were lovers, but its for the best

Tonight your ghost will ask my ghost, Where is the love? Tonight your ghost will ask my ghost, Who here is in line for a raise? Tonight your ghost will ask my ghost, Where is the love? Tonight your ghost will ask my ghost, Who put these bodies between us?

Tisti trije, ki Metric do danes še niste poznali: naj vas ne bo strah pojutjubati še ostalih njihovih komadov. Niti malo si ne boste pokvarili okusa.¹

1. nadaljujte z Grow Up and Blow Away, IOU, Combat Baby, Live it out, Poster Of a Girl, Succexy, eee, khm, poslušajte celo diskografijo, skoraj nikjer ne more priti do zajeba [↩]

Ko sem pisal spodnjo predstavitev, sem ugotovil, da sam o tovrstni muziki že predolgo nisem pisal.

I Was A Cub Scout sta fanta iz vasice v okolici Nottinghama, ki se zadnje čase kar naprej pojavaljata na televizijski postaji MTV2. Na prvenec bomo morali še kakšen mesec počakati (tudi Oinkovci ). Modeloma se nikamor ne mudi, pa vendar se njuna zgodba odbija bliskovito; začela sta tako, kot se za pravi plesni brand spodobi - na hišnih zabavah. Niti leto ni minilo od izdaja njunega prvega singla, ko sta kot predskupina skupine DARTZ! prepotovala Anglijo. Danes sem izvedel, da imata dogovorjenih tudi že več kot petdeset nastopov skupaj s Kill Hannah, Forward Russia! in - last but not least - Minus The Bear. Za (vsaj) linearen rast razpoznavosti se jima torej ni treba bati.

Muzika? Nekaj časa čisto sentiš, potem igriva, na trenutke celo plesna. Pač synthpop, ki se mu dandanes res ni treba bati za poslušalce.

Meni je najbolj všeč komad z naslovom Our Smallest Adventures.

[youtube]vf1aSkem3r0&[/youtube]

Spodobi se in pravično je, da vam povem, da se je na spletu nekaj dni nazaj pojavil en kul glasbeni blog - Smetnjak. Posvečen je t.i. maloklubski elektroniki oz. njurejvu.

Fantje vedo kaj počnejo; že v njihovih prvih par objavah je bilo denimo govora o Late Of The Pier, objavili so tudi intervju z gospodom Trentemollerjem. Štekajo, v glavnem.

Definitivno so vredni mesta na moji blogroli!

Šit, kako sem cheap. Že po štirinajstih dneh faksa blogersko snov kradem s predavanj! Ampak ni tako hudo. To je bil samo povod. O svojem izrazoslovju razmišljam že dolgo časa. Res.

Profesorica, ki ji študentje na FDV-ju rečejo Pigeon, me je danes dopoldne pripravila do razmišljanja o javni rabi slovenščine. Ker sem se že v obdobju obveznega šolanja (morda neupravičeno?) imel za nekoga, ki ima s tem jezikom malo lepši odnos od večine sošolcev, mi za lastno nedoslednost pri zapisovanju interesnih terminov ni vseeno. Pa niti ne gre za to, da bi samo jaz bil nedosleden. Ljudje z RŠ - prav tako pa tudi kao eminentni pisci v konvencionalnih medijih (Akrapović, Ogrinc in druščina) - so v tem oziru isti luzerji. Toporišič ali pa Korošec najbrž še dolgo ne bosta vedela kaj je npr. off-beat, zato se odsotnosti slovenskih sopomenk itak ne zavedata.

Ergo, že med predavanjem sem se odločil, da bom z vami danes razčistil nekaj problemov s področja slovenskega glasbeno-kritičnega besedišča. Zraven besed, pri katerih mi med tipkanjem največkrat zastane disk, sem na hitro pripisal nekaj posiljenih poslovenjenk¹, sedaj pa … Pomagajte!

jam (session) - jam?

riff - rif?

beat/off-beat - najbrž bo najbolje, če obstaneta kot - za-vedno citirani?

flow - lastnost tistega, ki teče? tekočost? blah!

groove - živost?

interlude - vmesje, lol?

gain (in tisoči ostalih kitarskih efektov!) - ???

setlist - am, setlista?

line-up - seznam nastopajočih? Neee!

scratch - pojma nimam

bis - podaljšek ?

slap - pojma nimam pt.2

fretless bass - bas brez prečk je malo bosa, ha?

noise - pojma nimam pt.3

P.S.: Punk za mene nikoli ne bo pank, prav tako blues ne bluz, ne poskušajte niti s kakšnim rokom ali džezom, lepo prosim, vse prevzete besede, ki v muziki poimenujejo zvrst, so tako hudičevo odvratne!

1. waaaw, ta pa bi bla za v SSKJ! [↩]