by Klemen Slakonja.

[youtube]5vSiI-PaeKg[/youtube]

Zabavno, le Anžej Dežan ni najbolje zadet (se mi zdi, da glas bolj kot na Anžeja tam spominja na Tomija).

Zdej je pa res že blizu; niti layout ni več skrivnost …

No, tisti ki ste kolkčej hodli na koncerte, komad War že itak poznate. Tisti, ki še niste poštekali Facebooka in še vedno vztrajate na Myspacu, tudi. Pač, ostali lahko na Gyzarjevem blogu prvič slišite en košček novega albuma

VS.

Sem malo surfal in naletel na mp3 Tjaš(k)inega intervjuja z N’Tokom na RŠ. Vprašanja so, kot sama pravi - ekscentrična. N’Toku ni baš ful jasno, ampak izpade zabavno. Zraven je še nekaj fine muzike; če imate pol urce, zares priporočam v poslušanje.

Kej konkretnejšega pa po izpitih …

Lily Allen rodijo l. 1985. Leta 2005, ko ima 2o let, jo na glasbeno sceno izstreli Myspace. Izjemna priljubljenost na omenjenem social-networku ji omogoči snemanje prvenca Alright, Still, ki izide 3. julija 2006.

Dober album pa niti ni glavni razlog za Lilyino izjemno priljubljenost. Prej bi rekel, da gre za zmagovalno kombinacijo luštnosti in karizme. Je bad girl, ampak ne na način razpadajoče Amy Winehouse. Z Lily bi se npr. takoj dal dol/šel na tridnevni žur/vzel pa bi jo tudi za sestro. She’ s got it all, se mi zdi.

If you want to get the picture, si preberite best of njenih izpadov v medijih:

• nedotakljivega Boba Geldofa je oklicala za “cunt” in za “sanctimonious prat”
• izjavila je, da je nastopanje Kylie Minouge na Glastu sramota za festival
• povedala je, da bi moral biti vsak, ki kupi album Paris Hilton, nemudoma usmrčen
• dva meseca si je delala norce iz Kooksov, potem pa v opravičilo in znak sprave posnela tale komad
• ko so jo na NME vprašali, kako bo proslavila morebiten n.1 singla Smile, je odgovorila “with gak” (gak je slengovski izraz za kokain)
• neobremenjeno je priznala, da je pred svojim uspehom po Ibizi dilala ektazi
• precej rada se norčuje iz Amy Winehouse; tole je citat iz V festivala 2007: “It’s the end of the weekend, you have got to have a drink. Here’s to Amy Winehouse… ha!”

i) Uvod

Glede na to, kakšnega hc fana glumim, bi se spodobilo kakšno reči o novem izdelku skupine Smashing Pumpkins …

ii) Terminologija

Ime EPja verjetno izvira iz Billyeve fascinacije nad sliko Granta Wooda iz leta 1930, ki nosi naslov - American Gothic.

iii) Analiza družbene in produkcijske prakse

Na ploščku, ki je na zmačkan prvi dan letošnjega leta izšel na iTunesu, so štirje unplugged komadi (Rose March; Again, Again, Again; Pox; Sunkissed). Kot producenta sta se podpisala Corgan in Chamberlin. Razlog za release (bi napisal izdajo, pa bi kdo narobe razumel), naj bi bila prva pesem na plošču - Rose March. Smashingi so jo igrali v Hotel Café v L.A., na eventu, ki ga je organizirala Rachel Fuller, žena vélikega Peta Townshenda.

“Afterwards, Pete came up to me and asked me if we were putting that song on Zeitgeist. I told him we weren’t, and he told me I was crazy. That stuck with me - Pete certainly knows more than I.”

(Billy Corgan)

iv) Analiza oblike

Ništa mudro.

v) Analiza virov:

Klik!

vi) Sklep

Muzika je še vedno kul. Bolj kul kot kar koli na Zeitgeistu (razen That’s the way my love is, mogoče). Ampak če se spomnimo unplugged poskusov iz časa MC&tIS in si zarolamo npr. Landslide, je jasno, da … khm … je bilo že boljše. Moja diagnoza je, da komadom manjka skupinskega inputa. Besedila in “guitar work” ter bobni zvenijo fajn, a vse skupaj spet spominja na Zwan (na Billya in njegovega bobnarja).

Rumor has it … pa to. Tale blogič se na vse pretege trudi, da bi ne bil rumen, ampak … ob govorici kot je ta, je težko čakati na uradno potrditev.

Baje pride na dan žena.