Smashing Pumpkins – American Gothic

i) Uvod

Glede na to, kakšnega hc fana glumim, bi se spodobilo kakšno reči o novem izdelku skupine Smashing Pumpkins …

ii) Terminologija

Ime EPja verjetno izvira iz Billyeve fascinacije nad sliko Granta Wooda iz leta 1930, ki nosi naslov – American Gothic.

iii) Analiza družbene in produkcijske prakse

Na ploščku, ki je na zmačkan prvi dan letošnjega leta izšel na iTunesu, so štirje unplugged komadi (Rose March; Again, Again, Again; Pox; Sunkissed). Kot producenta sta se podpisala Corgan in Chamberlin. Razlog za release (bi napisal izdajo, pa bi kdo narobe razumel), naj bi bila prva pesem na plošču – Rose March. Smashingi so jo igrali v Hotel Café v L.A., na eventu, ki ga je organizirala Rachel Fuller, žena vélikega Peta Townshenda.

“Afterwards, Pete came up to me and asked me if we were putting that song on Zeitgeist. I told him we weren’t, and he told me I was crazy. That stuck with me – Pete certainly knows more than I.”

(Billy Corgan)

iv) Analiza oblike

Ništa mudro.

v) Analiza virov:

Klik!

vi) Sklep

Muzika je še vedno kul. Bolj kul kot kar koli na Zeitgeistu (razen That’s the way my love is, mogoče). Ampak če se spomnimo unplugged poskusov iz časa MC&tIS in si zarolamo npr. Landslide, je jasno, da … khm … je bilo že boljše. Moja diagnoza je, da komadom manjka skupinskega inputa. Besedila in “guitar work” ter bobni zvenijo fajn, a vse skupaj spet spominja na Zwan (na Billya in njegovega bobnarja).

  • Share/Bookmark
 
01
paucstadt
5.01.2008 13:41

A to je že nov album, al kaj!? Sicer se imam za fana Pumpkinsov, stari komadi so res simbol 90ih, no tudi Zeitgeist mi je všeč, ampak te izdaje pa še nisem zasledil.

02
lukav
5.01.2008 14:59

V bistvu je EP, ki ga v Ameriki prodajajo prek itunesa oz. če kupiš prek itunesa Zeitgeist dobiš kot bonus še ta EP, po ostalih celinah pa naj bi priše v fizični obliki z zgoraj prikazanim coverjem.

03
Pris
5.01.2008 16:17

“Moja diagnoza je, da komadom manjka skupinskega inputa.”

To jaz čutim že od Siamese dream. Je pa res, da so SP vedno bili Billyjev bend in kakšnega v uho vbijajočega skupinskega inputa vsaj na ploščah ni bilo zaslediti (samo studijska Soma ima cca 70 nasnetih kitarskih trackov, 90% by Billy) . Ravno zato so bili intrigantni v živo, še posebej lajnap Chamberlin/Iha/D’Arcy (videl 2x).

04
elle
8.01.2008 07:03

Se popolnoma strinjam, to niso Smashingi to je Zwan. Manjka tisti feeling. Na American Gothic ni nicesar, kar bi me impresioniralo. Kot sem rekla ze pred poslusanjem, se eno razocaranje bo kot pri Zeitgeistu ;) Jaz bi namesto ponovne plate od SP, rajsi slisala nov Corganov solo izdelek.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !