Spletna mesta ljubljanskih (kao) alternativnih klubov, I. – Orto bar

Khhh, ne, ne gre za nikakršno poklicno deformacijo ali obsedenost z uporabniško izkušnjo. Razlog, da pišem tale post je … Guess what? Pejdž od Orto-bara. Da mi ne bi kdo očital kritiziranja brez vsake podlage ali, še huje, blogerske lenobe, sem se odločil, da bom namesto kratkega razpizditisa, sfural kar en mali research.

Danes torej ne morem drugače, kot da začnem z Ortom. Prihodnjič – morda še letos – pa bom malo skurcal še pejdže Saunda, placov na Metelkovi, kluba K4 …. Če ne boste totalno popljuvali tele objave, seveda :)

www.orto-bar.com

Ko prideš na pejdž se moraš najprej odločiti, če je tvoja povezava vsaj tako močna kot ISDN ali ne (no, že v tem uvodnem apelu sta dve slovnični napaki, ampak v le-te se danes ne bom spuščal). Kakor koli, tudi če imate optični kabel oz. najmanj 10mb povezave, na pejdž NUJNO odklikajte preko linka “Za tiste s slabšo povezavo” – v nasprotnem primeru vas namreč čaka pol minute mučenja s skrajno neposrečenim flashem.

Navigacija se nahaja na desni. Zakaj? Pitaj Boga! Če sem to videl že kje drugje? Ne. Sicer pa … glede na to, da je že vsebinski koncept strani kinda stupid, se tudi pri navigaciji iz dreka verjetno ni dalo narediti torte. Zgodovina – Predstavitev – Koncerti – Slike – Novice. LoL.

Ko klikneš “Zgodovina”, na črno-rjavo-sivem sajtu vidiš tri fotke. V glavi pa napis “Zgodovina koncertov in zgodovina na sploh”. Must be joking. Logo “Orto” seveda ni polinkan na “home”, tako da zgubiš še 10 sekund, da ugotoviš, kam so glavonje postavile povezavo za nazaj.

O nekonsistentnosti (in ogabnosti) designa ne bom pisal. Kakor koli, ko odpreš povezavo “Predstavitev”, naletiš na tri zemljevide, nekaj telefonskih številk in tri mejl naslove (kermu kurcu na čast so objavljeni TRIJE mejl naslovi?).

Ko klikneš “Koncerti”, prideš to seznama koncertnih dogodkov, katerega glavni problem je to, da je napisan tako, kot bi bil na papirju. Ne premore niti tabel, kaj šele “pametnih” search-filterjev. User friendly? Fakof!

Meni “Slike” spet preseneti, pa čeprav se zdi, da ne more nič več presenetiti. Do galerij vodijo trije nagravžni porno-bannerji, če pa hočeš recimo videti slike s koncerta Slona in Sadeža, te to stane natanko štiri klike. Aja, pa še štiri nazaj, link za “home” se v tako razvejani žični strukturi sajta pač nikomur ni zdel smiseln.

Če slučajno delaš research za blog (to je po moje edini način, da po tem pejdžu še vedno klikaš), ti ostanejo še “Novice”. Klikneš nanje in ugotoviš, da jih ni. Ne gre za to, da še niso dojeli wordpressovega templejta oz. možnosti naročila na rss-feed; novic pač sploh NI.

Kolaža povezav v središču vstopne strani sploh ne bom komentiral, ker mi počasi zmanjkuje besedišča.

Raje mi povejte, kako je možno, da leta 2007 nekoga še vedno tako boli kurac, če ima najslabši pejdž na svetu? Ali torej dejansko še vedno obstajajo enoceličarji, ki še niso dojeli, da je predstavitev na spletu … erm … precej pomembna?

  • Share/Bookmark
Stephen Lynch in pravica do politične nekorektnosti

Parodije niso my coup of tea, sploh kadar se norčujejo iz meni ljubih umetnikov.

:FU

Ampak … Lyncha med zvezde ni izstrelila turneja z legendarnim Hedbergom, temveč Youtube. In – Lynch si drzne norčevati tudi iz invalidov. Ker se ne boji, da ga bi kakšen grinpisovec obtožil something-fobije. To se mi zdi superkul. In ne, nisem edini.

YouTube slika preogleda

Watch them run, watch them fall, Watch them try to catch a ball, olympics At the special olympics.

Watch them laugh, watch them drool, Watch them fall into the pool, that’s diving. At the special olympics.

And I know full well, that I will burn in hell, But those guys playing wheelchair basketball gotta be about the funniest freakin’ thing I’ve ever seen in my life, At the special olympics.

Kid with downs wins the race, even though he stood in place, olympics. At the special… (laughter) olympics.

‘Round his neck, gold medals hung. Resting on his giant tongue, olympics. Special olympics.

But I kid when I sing, cause these games are a beautiful thing. Okay, really, I’m just avoiding karma, ‘cus i know my kids could be born blind, crippled, semi-retarded and i’ll have to spend all of my time… at the special olympics.

  • Share/Bookmark
Show me show me show me (how you do that trick)

 

Božiček mi je prinesel karto za Kjure v Minhnu, povrhu pa obljubil še stuff in prevoz. Bomba!

  • Share/Bookmark
Diyala

Nocoj1 v K4. Jaz bom tam.

YouTube slika preogleda
  1. lol, i love this word []
  • Share/Bookmark
Za line-up Szigeta 2008 sem …

… po tehtnem premisleku, kaj bi zares rad videl, pa še nisem, ampak še obstaja in je ravno pravega formata za točno določen stejdž na Szigetu in še ni bilo na Szigetu in je superkul in je natanko toliko mainstream, da glasovi ne bodo kaplja v morje, temveč bodo prav vsi končali med desetimi izbranimi, izbral slednja imena:

Just Jack Kate Nash Bloc Party Klaxons Hot Chip Portishead The Strokes Metric The Weakerthans Bettie Serveert

Pridete:D?

  • Share/Bookmark
Bruh!

Ne gre za to, da bi hotu zdej v enem dnevu nadoknadit slab blogerski mesec. Pač vžgan sm mel (by chance and circumstance!) VH1 in videl najbolj debilen spot v zgodovini človeštva.  Beat that!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Iluzija smiselnosti aplikacij v različnih social networkih, Last.fm recommendations in Nellie McKay

Last.fm se mi je, ko sem ga “odkril” (spodnji printscreen profila kaže, da je od tega že kar dolgo), zdel prvi social network z zares genialnim konceptom. Funkcije, s katerimi je druščina iz Audioscrobblerja revolucionarno stopila na sceno družbenih omrežij, so bile … fakink promising!

last.fm profil

Ampak hitro sem ugotovil, da te čist hude ideje v praksi ne delujejo, ker so uporabniki živali. In ker so nekatere indie založbe posiljene v pičkumater. Na tem mestu pozivam vse, da mi nehajo smetit profil z vabili na koncert in predlaganjem muzike. Iz principa je ne poslušam – tud’ če sm zanjo že slišal in me v resnici zanima!

No, danes mi je ena deklica polepšala dan. Ker sem videl, da je na Last.fm še kdo, ki se ga trudi delati kul. Poslala mi je namreč recommentadion, ker je – ko je gledala moj profil – sklepala, da mi bo predlagana muzika všeč. In še en vzgib jo je vodil, se mi zdi: tista otroška navdušenost, ko ti je nekaj tako všeč, da MORAŠ deliti z drugimi. Dbest.

Za razliko od debilnega PR založb v obliki nešteto “last.fm predlogov in vabil”, je imel ta recommendation touch. Neznana deklica mi je namreč napisala še takle pripis:

recommentadion

Najbrž mi ni treba posebej poudarjati, da sem Nellie McKay takoj sčekiral, se zapalil in zloadal celo diskografijo. Tnx!

Ajja, skoraj bi pozabil; no, zdaj jo pa jaz priporočam vam :D

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Back on the track.

Dogaja.

Še pred pol leta si nisem niti predstavljal, da bi lahko bil tako busy, da bi zanemaril tale blogič; z veseljem in z lahkoto sem objavljal precej redno. Prilezel sem iz najhujše neprepoznavnosti na blogosferi, število klikov je končno postalo tolikšno, da sem ga bil pripravljen izgovoriti v družbi pa še SiLoL me je vsak dan izpisoval na naslovnici Blogosa med najbolj komentiranimi blogi.

Potem pa …

A change of speed, a change of style. A change of scene, with no regrets.

Poslušam muziko, za katero sem že pred nekaj leti mislil, da je ne bom nikoli več poslušal, ker sem takrat pretiraval. A-a, Joy Division ni nikoli dovolj.

Vsake toliko sem na kakšnem žuru, preveč popijem, potem pa slišim Strokse in nič več mi ni slabo. Bend, za katerega sem mislil, da ga ne bom nikoli več poslušal, deluje bolj kot giga muzike, ki me že teden dni čaka v mapi “New downloads”.

I fell off the track, now I can’t go back I’m not like that

Treba je kupit kakšne cote. Ljudje bodo vendar mislili, da sem tazadn kmet. Že predolgo se izogibam trgovin. Najljubši puloverji so muckasti, hlač pol sploh ni več. Spomnim se, da mi lahko pomaga Mašinca in se spravim v Zaro. Nabereva za 200€ stvari: dvojne hlače, reklc, pulover, majco. Po 100% superkul service-u mi zrihta še 15% popusta. Zmaga. Rolajo pa Kate Nash; edino dečvo z NME/MTV-ja zadnje čase, ki bi jo brez premisleka takoj zdaj oženil.

Čez vikend ostanem v Lj, ker me zanima, če bodo Moveknowledgment še enkrat odšpilali tako fucking perfect. Itak, še enkrat odšpilajo fucking perfect. Glede na to, da je event nekakšen zaključek Animateke, sem nad animacijo, ki Muve spremlja, razočaran. Ampak po eni strani se mi to dopade. Brez občutka, da ne vem kaj zamujam, se totalno predam muziki, krilim z rokami, si nadanem kapuco in vsake tolk časa kričim skupaj z N’Tokom. Spremljevalka, hah, spremljevalka, me ruka in vmes se večkrat zavem, da sem v Kinodvoru, da je folk beden, da večina sedi, bulji tisto predpotopno animacijo in nima pojma, na kako kul koncertu je. Ampak meni je vseeno.

The way I run … It’s chemicals!

Psycho proda idejo, da si privoščimo ful škampov. Ker smo bolj kot ne študenti, jih kupimo na tržnici in pripravimo doma. Plačamo nekaj centov manj kot 40€. Med dušenjem/pečenjem jih evforični štejemo in ugotovimo, da jim imamo 49 , smo pa štirje. Devetinštiridesetega damo psu. “Fair and square” rečem, in tako tudi mislim. Požrtijo družno proglasimo za kosilo meseca. Siti in dobre volje potem cel vikend igramo play-station. Morda sem sam kriv, da sem čez teden tako busy? Ah …

Na jobu je še vedno kul, čeprav sem na žuru malo bittersweet, ker izvem, da iz podjetja odhaja gospodična, s katero sem se najprej poštekal. Jebiga,

people come and go, that’s the beauty of it.

Kao.

Ajja. Naročal sem karto za Smešinge. Memories! :blush: …

  • Share/Bookmark
Hibi bloga.

Hybreed je tečen.

Skoraj nikoli se ne strinjava, velikokrat mi gre totalno na kurac.

Ampak njegov odnos do muzike pa res cenim. Ogromno ve – sploh za svoja leta.1

Marš!

(There’s nothing bad about PR as long as it’s good.)

  1. je še večji junior kot jaz []
  • Share/Bookmark
The National Pep. Od baroka do prihodnosti.

(Po)hipijevska muzika mi nikoli ni bila ne vem kako pri srcu. Belle and Sebastian so edini bend s te scene, ki sem jih poslušal toliko, da bom znal celo življenje mrmrati besedila. Ampak … Se mi zdi, da ne bodo več dolgo edini.

Citizen Gomez je prvi EP skupine The National Pep in je na netu še dokaj sveža datoteka (leak je star približno štirinajst dni). Grenko-sladko vzdušje, ki ga izdelek ustvari že ob prvem poslušanju, naredi globok vtis. Komadi se poslušajo kot najlepše ljudske pesmi. Melodije so relativno simpl, a – treba je reči – sladke (takšen okus še posebej pustijo mandoline in ukulele). Besedila so udarna in hkrati izredno čutna.

Zima prihaja. In ob čaju in zarošenih šipah bodo The National Pep brez večjih težav za nekaj časa izpodrinili electro-pop zadevšne, ki jih sicer največ poslušam.

Da niti malo ne pretiravam …

… se lahko prepričate na last.fm & majpsejs.

  • Share/Bookmark